STRES IN SPOMIN: Vaje za zmanjšanje posledic stresa
Skrivnost zadovoljnega življenja je tudi v tem, kako dobro znamo živeti s stresom, ki se mu v resnici ne moremo povsem izogniti. Predstavljamo nekaj ukrepov, ki nas lahko skoraj v trenutku razbremenijo.
Jasmina Lambergar je mednarodna certificirana trenerka spomina, ki se ukvarja z urjenjem spomina in pozornosti, koncentracije, sproščanjem in tehnikami pomnjenja. Te dejavnosti pozitivno vplivajo na proces pomnjenja, ustvarjalnost, komuniciranje, počutje in vsakodnevno življenje. Delavnice možganskega fitnesa, individualne vaje za spomin, delavnice za podjetja, vaje za sproščanje z avtorsko zaščiteno vsebino in vaje za krepitev pozornosti izvaja po vsej Sloveniji.
- del: Pozornost: Zakaj si nekatere stvari zapomnimo samo za nekaj sekund?
- del: Pomnjenje: Koliko gre v glavo, lahko določimo sami
- del: Kreativnost: Kako ujeti izmuzljivo muzo dobrih idej?
- del: Gibanje in spomin: Vaje, ki uravnavajo delovanje obeh hemisfer
- del: Stres in spomin: Vaje za sproščanje
n5LGs2O_THQ
S stresom se v današnjem načinu življenja vsi srečujemo dnevno. Prav splošno znana večopravilnost je tista, ki nas dnevno vodi v stres in tudi v upad kognitivnih sposobnosti.
Stres pa je lahko celo zelo dobrodošel za spomin. Težava nastane, če se stalno ponavlja, kar negativno vpliva na človekov organizem in pomnjenje, in sčasoma postane eden od glavnih povzročiteljev bolezenskih težav s spominom. Zelo dobro bi bilo, če bi se naučili s stresom spopadati na takšen način, da ga bi ga znali obvladovati, saj ga preprečiti skoraj ne moremo. "Vedno v trening spomina vpeljujem tudi trening sproščanja in usmerjanja pozornosti z različnimi tehnikami, ki se jih lahko nauči vsak. Gre za enega ključnih procesov za izboljšanje spomina," je povedala Jasmina Lambergar, mednarodna certificirana trenerka spomina.
Kako prepoznamo posledice stresa?
- Začnemo delati napake med delom.
- Spremenimo obnašanje, ki se notranje kaže kot razburjenost in jeza.
- Pojavljati se lahko začnejo srčno-žilne bolezni in zvišan krvni tlak.
- Glavna žrtev stresa je naš spomin, ker se pod stresom naša pozornost bistveno poslabša, tudi koncentracije ne moremo obdržati za daljši čas, saj je razpršena in se prekinja.
- Zaradi stresa se pokaže tudi težava pri priklicu informacij. Lahko se zgodi, da se določenih stvari ne moremo spomniti, ko bi želeli, in je celoten postopek upočasnjen.
- Pojavijo se lahko težave pri zaznavanju določenih informacij iz okolja in pri odločanju. To nas vodi v negativne rezultate pri delu. Pri tem ne trpimo samo mi, ampak tudi delodajalci.
Proti stresu z vajami zavedanja trenutka
Stres je negativen za naše delovanje, zato je smiselno redno izvajati vaje, s katerimi se sproščamo. S tem hote usmerjamo pozornost v točno določeno stvar.
Nekateri izvajajo meditativne vaje, s katerimi se osredotočajo na dihanje in sproščanje mišic v telesu. Za urjenje pozornosti so zelo primerne vaje zavedanja trenutka in sebe v njem. To so stare budistične vaje. Mindfulness, kot je v tujini poimenovano zavedanje trenutka, so v svet ponesli tibetanski menihi.
Vaje mindfulnessa izvajamo sede, med gibanjem, hojo, tekom ali stoje, lahko nekaj sekund, minut, lahko tudi uro.
Gre za usmerjanje pozornosti v nas same, v naše razpoloženje in občutenje v točno tistem trenutku, ko se odločimo, da bomo spremljali svoje misli, čutenje, lahko dihanje, dele telesa, težo svoje glave, premike in mirovanje mišic. Zavedamo se vseh občutkov v telesu: prijetnih in manj prijetnih, bolečin, neobčutenj. Občutimo in se zavedamo.
Ob zavedanju se sproščamo. Ni potrebno veliko koncentracije, le zavedanje. Tega lahko razširimo iz telesa v okolje: zvok, vonj, temperaturo, govor, v karkoli. Gre za zavedanje, ne sodbo. Sprejemanje sebe in okolja, kot je. Razširimo zavedanje v prostor, ki nas obdaja, in več kot to - nad občuteno, nad oblake, nad smer in čas.
Ko odpremo oči, smo prisotni v telesu, prostoru, času, zdaj. Izvajamo vaje, se razgibavamo in spet delamo. Zavedanje je najpomembnejši del meditacije. Vezano je na nekaj v nas (dihanje) in opazovanje misli.
Vaje lahko izvajamo po nekaj minut, lahko tudi pol ure ali 45 minut. Pomembno je, da jih izvajamo dnevno, kjerkoli in kadarkoli.
Kako polovimo svoje misli?
Najprej se zaustavimo in naredimo mehurček okoli sebe ter opazujemo le sebe (na primer dihanje). Ne gre za osredotočenje v točno določeno točko, ampak za opazovanje sebe v trenutku. Ne moremo ustaviti misli in čustev. Opazujmo jih.
Ena od vaj, ki jo izvajamo za boljšo pozornost in koncentracijo ter sproščanje, je meditacija, ki jo izvajamo stoje.
- Stojimo tako, da se počutimo stabilni.
- Zapremo oči ter zaznavamo melodijo zraka in prostor. Poskušajmo se počutiti kot drevo.
- Ko stojimo na mestu, si predstavljamo, kako korenine segajo globoko proti središču Zemlje.
- Razširimo roke, se dotikamo zraka, začutimo veter, kot bi imeli krošnjo in bi iglice ali listje plesalo v zraku.
- Kot drevo rastemo in se dvigamo proti nebu. Krošnja postaja vse bogatejša, mi smo vedno močnejši, dajemo senco, občutimo korenine, zrak, okolico in zvoke.
To je primer vaje, s katero opazujemo svoje misli, se razbremenimo in zaustavimo. Tako kot drevesa stojijo desetletja, tudi mi lahko stojimo nekaj minut brez prestopanja.
Vaja nam lahko pomaga, da si opomoremo in nadaljujemo delo. Z njo prekinemo stresno situacijo, jo obvladamo in si pomagamo, da se lažje skoncentriramo. Temu primerno je potem tudi spomin boljši.
Bilobil ohranja miselno vitalnost
Ena od rastlin, ki jim ljudje lahko brez skrbi zaupamo, ko gre za naše možgane, je drevo ginko.
O zdravilni rastlini ginko je objavljenih že več kot 5000 strokovnih člankov, v katerih so preučevali uporabo izvlečka ginka za zdravljenje ali preprečevanje upada miselnih sposobnosti, ki se kažejo kot motnje spomina in koncentracije ter vrtoglavice in šumenja v ušesih.
Bilobil, ki vsebuje izvleček iz ginka, izboljša miselne sposobnosti.
Vir: siol.net
Besedilo obravnava izdelek brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.