URJENJE MOŽGANOV

Zaradi vedno hitrejšega tempa življenja nam velikokrat primanjkuje prostega časa. Reševanje križank in sudoka ali igranje šaha in drugih miselnih iger postaja vse redkejša prostočasna dejavnost. Marsikdo se ne zaveda, kako pomembno vlogo imajo miselne igre za ohranjanje naših umskih sposobnosti.

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Tako je. Pri tem lahko ločimo dva vidika. Eden je ohranjanje obstoječih sposobnosti, drugi pa vzpodbujanje možganov z novo dejavnostjo. Z drugimi besedami, kdor je celo življenje reševal križanke, naj jih rešuje še naprej, kajti na ta način, s ponavljanjem iste dejavnosti, bo vzdrževal svoje možgane. Kdor še ni začel reševati križank ali sudoka, naj začne. To bo za možgane pomenilo učenje neke nove dejavnosti, ki jih bo zagotovo vzpodbudila in jih na ta način krepila.«

To je pa pomembno tako kot pri mišicah. Redni obiskovalci fitnesa zagotovo dobro vedo, o čem govorite, saj lahko mišice hitro izginejo.

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Tako je, kot pri mišicah. V angleščini obstaja lepa besedna zveza »use it or loose it«, ki se običajno uporablja predvsem za mišice in za telesno vadbo. Tiste mišice, ki jih uporabljamo, se krepijo, tiste, ki jih ne, pa se ne krepijo. Še bolj pomembno je to za umovadbo, kajti možgani so ravno tako plastični, prilagodljivi, tudi tukaj velja »raba krepi, ne krni.«

Kolikokrat na teden naj bi človek z umovadbo krepil svoje možgane?

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Najbolje bi bilo 45 minut do 1 uro 2- do 3-krat na teden. Več kot 3-krat na teden ni priporočljivo, saj se vaje stopnjujejo po težavnosti, in če jih v enem tednu prevečkrat ponovimo, se zna zgoditi, da s takšnimi vajami ne bomo najbolj zadovoljni.«

Dijaki in študentje se pred preverjanjem znanja običajno učijo dan in noč, na pamet. Kako deluje naš spomin, če za učenje uporabimo t. i. metodo piflanja?

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Pri učenju se krepijo nevronske povezave oz. nevronske mreže, ki so pomembne pri tej dejavnosti. Na primer, če se nekdo uči za predmet zgodovino in si mora zapomniti letnice, kronološki potek dogajanj, se med obstoječim znanjem ustvarjajo povezave, ki se nato samo okrepijo. Piflanje pa je način, ki deluje brez neke povezave. Če se učimo tako, da ustvarjamo asociacije z drugimi elementi, npr. delamo zapiske ali razmišljamo širše, kaj je ta dogodek pomenil, se učimo bolj poglobljeno. Posledično bo verjetno tak spomin bolj učinkovit, ko ga bo treba priklicati pri testu ali ustnem zagovoru.«