TELESNO STARANJE IN MOŽGANI

So starejši ljudje bolj modri ali pa se s telesnim staranjem starajo tudi njihovi možgani? Nekatere raziskave so pokazale, da se umske sposobnosti začnejo upočasnjevati šele po 80. letu starosti, če za možgane dobro in pravočasno poskrbimo. Velja pa, da za ohranjanje možganov v dobri formi ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno.

Ena od številnih raziskav pravi, da se težave s spominom pojavijo tudi zaradi preobremenjenosti z informacijami, ne samo zaradi starosti.

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Verjetno je deloma tako, vendar menim, da gre za oba procesa. Vemo, da se možgani, tako kot vsi telesni organi, počasi starajo. Zmanjšuje se oz. prihaja do krčenja, atrofije. Možgani se od 20. do 90. leta skrčijo za 15 do 20 %, podobno se skrči mišična masa, okostje itn. Gre za neizogiben proces, ki ga lahko s treniranjem možganov zakasnimo in nekoliko zaustavimo.«

Pravijo, da se prvi upad umskih sposobnosti lahko zgodi že zelo zgodaj, pri 20., 30. letih?

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Raziskave kažejo, da se postopni upadi začnejo že po 30. letu. Tja do 50., 60. leta nezaznavno, šele po 60. začnemo bolj opažati, da nam spomin počasneje dela in da ni več tako zanesljiv. Ko, recimo, rešujemo križanke ali izvajamo druge dejavnosti, kot je pisanje računov ali urejanje bančnih zadev, smo bolj počasni, včasih naredimo kakšno večjo napako. Nekatere druge sposobnosti pa se s starostjo izboljšujejo. Gre za akumulacijo znanja, za naš besednjak, naše izrazoslovje se tako s starostjo samo izboljšuje, tja do 80. ali celo 90. leta.«

Pri ohranjanju možganov v vrhunski formi naj bi pomagala tudi dvojezičnost ali večjezičnost.

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Se strinjam, da zelo pomaga. Navedemo lahko številne raziskave, ki so bile opravljene predvsem v Kanadi, Aziji in Evropi. V njih so primerjali posameznike, ki govorijo en jezik, enojezične osebe, in dvojezične osebe, torej tiste, ki so v svojem življenju začeli govoriti še drugi jezik. Pokazale so, da pri dvo- ali večjezičnih prihaja do zakasnitve nastanka Alzheimerjeve bolezni, tja do 5 let. Pri 70., 80. letih je dodatnih 5 let pravega življenja, brez demence, ogromno.«

Ali izguba socialnih stikov – osama – lahko vpliva tudi na pešanje umskih sposobnosti?

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Zagotovo. Pred kratkim smo v Sloveniji opravili manjšo raziskavo, ki kaže, da je depresivnost, ki je nekako tudi posledica osamljenega življenja, povezana s slabšo kakovostjo življenja, da vodi do zmanjšanja umskih sposobnosti. Skratka pomanjkanje socialne angažiranosti je eden od tistih dejavnikov tveganja, ki povečajo tveganje za nastanek nevrodegenerativnih bolezni in posledično demence.«

Ali na to vplivata tudi izobrazba in socialni status?

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Socialni status ne toliko, izobrazba pa. Raziskave kažejo, da je pri ljudeh z nižjo izobrazbo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni v povprečju nekoliko večje kot pri ljudeh z višjo izobrazbo.«