Stres
asist. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med., spec. psihiatrije, Enota za krizne intervencije, Center za mentalno zdravje, Psihiatrična klinika Ljubljana
Ali stres v sodobnem svetu vpliva na motnje spomina in koncentracije?
Kronični stres lahko vpliva tudi na možganske strukture, kar se kaže z zelo različnimi psihičnimi in vedenjskimi znaki. Najbolj značilni znaki stresa so spremembe v razpoloženju, vedenju in mišljenju, izguba smisla za humor, razdražljivost, napetost, jeza, potrtost, motnje spanja in težave v spolnosti. Ob stresu se izloča hormon kortizol, ki negativno deluje na možgane in lahko okvari možganske celice, kar povzroči motnje spomina in koncentracije. Zato delamo več napak in smo v nevarnosti, da se pri delu poškodujemo. Hkrati se težje odločamo in smo manj samozavestni. Otroci pogosto popustijo v šoli, saj se težje učijo. Pri starostnikih pa naj bi kronični stres na izgubo spomina vplival bolj kot staranje. Stres lahko vodi celo v nastanek duševnih motenj (tesnobo in depresivnost).
V sodobnem svetu se je stresu nemogoče popolnoma izogniti, lahko pa se ga naučimo nadzorovati.
- Spoznajte stres in svoj odziv nanj.
- Ugotovite optimalno raven stresa, ki vam omogoča največje dosežke brez uničujočih posledic.
- Poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano.
- Izogibajte se prevelikih količin nikotina, alkohola in kofeina.
- Bodite redno telesno dejavni. Izberite si dejavnost, ki vam je v veselje.
- Privoščite si dovolj spanja, redno izvajajte sprostitvene vaje.
- Uravnotežite delo in zabavo.
- Ohranite odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta.
- Pogovarjajte se o svojih težavah.
- Veselite se življenja!
