Moj um v vrhunski formi.

POZORNOST

Za dobro delovanje možganov je ključna pozornost. S posebnimi vajami lahko svojo pozornost urimo in jo tako tudi zelo izboljšamo. Prof. dr. Vojko Kavčič je nekoč pozornost opisal z lepo prispodobo: »Pozornost je kot možganska odrska luč.«

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Tako je, gre za lepo metaforo, s katero lahko opišemo pozornost, predvsem ko govorimo o vidni pozornosti. Kot veste, smo v gledališču pozorni na dogajanje, ki se odvija pod odrsko lučjo, na dogajanje zunaj odrske luči pa smo manj pozorni. Tako je tudi sicer z našo pozornostjo. Tisto, na kar smo pozorni, skoncentrirani, zelo dobro vidimo ali zelo dobro slišimo, vse ostalo pa manj – in to je tudi namen pozornosti. Pozornost je v bistvu filter, ki filtrira nezaželene informacije. In nekako tako lahko potem vso energijo, vso možgansko kapaciteto usmerimo na to, na kar smo pozorni.«

Pri katerih vsakodnevnih dejavnostih nam pomaga pozornost? Menda je zelo pomembna takrat, ko želimo opravljati dve stvari hkrati, npr. prostoročno telefonirati in voziti.

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Pozornost je potrebna in koristna za vsako umsko dejavnost. Še bolj je to pomembno pri večopravilnosti – v takih primerih odrsko luč premikamo z ene dejavnosti na drugo. Na primer, če smo doma in na računalniku odgovarjamo na elektronsko pošto, hkrati pa se nekaj dogaja v kuhinji, kamor preusmerimo svojo pozornost. Če vmes dobimo kakšno dobro idejo, pa jo še mimogrede zapišemo v beležko. Na ta način odrsko luč premikamo na različne dejavnosti.«

Kaj pa v avtomobilu?

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Prostoročno telefoniranje in vožnja nam nekako še gresta. Ne gresta pa vožnja in pisanje sporočil, zato ker sta to dve vidni dejavnosti in ker odrske luči znotraj dveh vidnih dejavnosti ne moremo razdeliti na dva dela, ampak jo moramo premikati z vožnje na tipkanje po telefonu. Zaradi tega, ker gledamo na zaslon pametnega telefona, hkrati pa ne vidimo, kaj se dogaja na cestišču, se zgodi marsikatera nesreča.«

Kaj pa, če imamo slabšo pozornost? Ali obstajajo kakšne vaje za urjenje pozornosti?

Prof. dr. Vojko Kavčič: »Pomagamo si lahko s t. i. Stroopovim testom. V njem ima vsaka beseda dve dimenziji: ena je pomen besede, pri drugi pa gre za barvo tiska. V tem testu se barvi besede in tiska ne ujemata. Skratka, ko rešujemo to nalogo, se hkrati odvijata dva procesa: branje besede in poimenovanje barve tiska. Oba procesa nista enako hitra; branje je neprimerno hitrejše, avtomatično. Ko besedo vidimo, jo preberemo in vemo, za kaj gre. Poimenovanje barve pa je umska dejavnost, ki jo redkokdaj opravljamo. Ko pride do točke odločanja, jo moramo zavirati, inhibirati, in počakati, da pride do poimenovanja barve, šele potem povemo pravo rešitev.«

Kaj s tem izboljšamo?

Prof. dr. Vojko Kavčič: »S tem izboljšamo delovanje možganov, t. i. inhibicijo. Gre za selektivno pozornost, pri kateri smo usmerjeni na posamično dimenzijo dražljajev. Z izvajanjem te vaje postajamo boljši. To je tudi ena izmed vaj, ki jih lahko vsak od nas izvaja vsak dan in sproti beleži, koliko časa porabi in koliko napak naredi. Po treh, štirih tednih se lepo vidi krivulja učenja – zmeraj hitrejši postajamo in vedno manj napak delamo.«

Vse avtorske pravice pridržane. Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto

Nastavitve Umovadba – odjava Umovadba – prijava