KREATIVNOST: Kako ujeti izmuzljivo muzo dobrih idej?
Kreativnost je dragocena lastnost, ki nam omogoča porajanje novih idej in konceptov ter nam olajša proces učenja na splošno. Ker nismo vsi izjemno kreativni, smo veseli novice, da je kreativnost mogoče tudi izboljšati.
Jasmina Lambergar je mednarodna certificirana trenerka spomina, ki se ukvarja z urjenjem spomina in pozornosti, koncentracije, sproščanjem in tehnikami pomnjenja. Te dejavnosti pozitivno vplivajo na proces pomnjenja, ustvarjalnost, komuniciranje, počutje in vsakodnevno življenje. Delavnice možganskega fitnesa, individualne vaje za spomin, delavnice za podjetja, vaje za sproščanje z avtorsko zaščiteno vsebino in vaje za krepitev pozornosti izvaja po vsej Sloveniji.
Tehnike za izboljšanje kreativnosti so tretji del v seriji petih prispevkov o možganskem fitnesu.
- del: Pozornost: Zakaj si nekatere stvari zapomnimo samo za nekaj sekund?
- del: Pomnjenje: Koliko gre v glavo, lahko določimo sami
Tudi tisti, ki ne delamo na umetniških področjih, moramo biti kreativni, ustvarjati nove ideje in koncepte. Medtem ko raziskovalne psihologe zanima kreativno razmišljanje kot proces, pa klinični psihologi poskušajo svojim pacientom pomagati, da se skozi umetniško izražanje lažje spopadejo z mentalnimi težavami.
Ne glede na to, da ne delamo kot umetniki, pa lahko na svet pogledamo s povsem nove perspektive. Tako bomo našli skrite vzorce in ustvarjali povezave med navidezno nepovezanimi pojmi ter tako razvili čisto nove rešitve.
Domiselnost in kreativnost ni enako
Kreativnost vključuje dva ključna procesa: razmišljanje in končno ustvarjanje. Dobro razvita kreativnost v razmišljanju sama po sebi ni dovolj. Tudi če imamo vedno nove ideje in jih ne uresničujemo, smo samo domiselni, ne pa tudi kreativni.
Ko nas dregne kreativnost, se v nas prebudi želja po spremembi, ustvarjanju, kar naenkrat sanje lahko postanejo resničnost. Gotovo vas je že kdaj med prhanjem, treningom ali kuhanjem prešinila presenetljivo bistra ideja, kako rešiti neko težavo, ki jo že predolgo premlevate.
V takšnem trenutku se prav pokroviteljsko do samega sebe vprašamo, kako to, da se tega nismo domislili že prej. Izmuzljiva muza dobrih in celo izjemnih idej se nas dotakne v najbolj nenavadnih situacijah.
Rutina je hitra in ne najboljša rešitev
Preblisk navdiha je končni trenutek procesa, ki je sestavljen iz določenih korakov, ko rešujemo težavo.
Prva faza je priprava, v kateri iščemo vse informacije, ki bi se nam zdele relevantne. V tej fazi naša domišljija prosto tava. Tukaj je ključno, da smo dovzetni, da pozorno srkamo podatke. V tej fazi se lahko odločimo tudi za hitro rešitev – do nje pridemo tako kot vedno, tako kot smo navajeni. Lahko nam celo notranji saboter preprečuje, da nam nove ideje dajo krila.
Ko svoj razum dobro opremimo z vsemi informacijami, jih malo pustimo, da se "potenstajo". To je inkubacijska faza, v kateri se večina dela odvija v podzavestnem delu našega uma, pravimo tudi, da moramo nekaj prespati.
V podzavesti smo izjemno kreativni
Prav nezaveden del našega uma je veliko bolje opremljen za kreativno razmišljanje. Ideje se na novo prepletajo z drugimi v nove vzorce in nepredvidljive asociacije.
Za uvide, ki nam jih podzavest servira takole mimogrede, smo veliko bolj dovzetni, ko ne razmišljamo nič konkretnega. Zato so dnevna sanjarjenja nekakšen lov za kreativnimi rešitvami. Ko se brez misli zatopimo v eno od takšnih sanjarjenj, ki je lahko sprehod, prha ali drugo delo, se nam lahko kar naenkrat posveti, kot bi ideja prišla od nikoder.
Postanimo kreativni in se odpovejmo rutini
S trenerko spomina Jasmino Lambergar smo se v tretjem delu možganskega fitnesa dotaknili kreativnosti, ki ima v procesu učenja in treninga spomina zelo pomembno vlogo. Če želimo biti bolj kreativni, pozabimo na rutino. Ta je najslabša za spomin.
"Srečo imamo tisti ljudje, ki imamo nekoliko več domišljije in da svojo kreativnost lahko uporabljamo pri shranjevanju in pozneje pri priklicu informacij," je prepričana trenerka, ki s svojim strankami dela tudi na področju izboljšanja kreativnosti.
Z miselnim zemljevidom do večjih miselnih kapacitet
Kreativnost lahko izkažemo v določeni tehniki organiziranja in strukturiranja vsebin, ki si jih želimo zapomniti. To je lahko tudi risanje miselnega zemljevida, ki mu v angleščini rečemo "mind map".
Ta zemljevid nam pomaga, da skozi ključne besede in simbolne slike izrazimo določeno vsebino, praviloma v smeri urinega kazalca. V posamezna polja na listu papirja narišemo slike, ki ponazarjajo točke, ki si jih oko zapomni. Nekaj si zapomnimo levo zgoraj, nekaj desno spodaj, nekaj tam, kjer je ura tri, nekaj, kjer je šest.
Z miselnimi zemljevidi lahko ponazarjamo naše dnevne dejavnosti za vsak dan posebej: sedem različnih dni – sedem različnih položajev. Določeno vsebino lahko razdelimo po poglavjih, tako da ima vsako posamezno poglavje svoje mesto.
Za kvalitetno izdelano sliko moramo upoštevati vrsto pravil, ki določa, kako izdelamo sliko, da jo kvalitetno shranimo in da nam omogoča hitri priklic informacij. Zelo uporabni so zemljevidi vsebin za predstavitve in predavanja. Dobri govorci tako ne potrebujejo računalnika kot pomoč za predstavitve besedila, ampak jih lahko trenerka spomina Jasmina Lambergar nauči govorjenja na pamet, po spominu.
Kaj vse spodbuja kreativnost?
Kreativnost je v tem, da svojo izraznost spodbujamo s sliko in besedo.
Aktivnosti, ki nam koristijo:
Risanje: Kreativnost v slikanju je zelo pomembna, saj sliko najpogosteje potrebujemo pri procesu pomnjenja. Dobro se je naučiti izražati sebe skozi simbole, ki jih sami narišemo.
Pisanje: Predvsem pisanje z roko oziroma s pisalom na papir. Morali bi več pisati in si zapisovati.
Ustvarjanje in pripovedovanje zgodb: Bogatimo besedni zaklad, poskušajmo nekaj povedati na drugačen, bolj zanimiv način.
Ustvarjalno gibanje: Ni nujno, da plešemo samo po pravilnih plesnih korakih oziroma po nareku, položaje lahko ustvarjamo sami.
Risanje vzorcev: To je način sproščanja, nekakšna meditacija, ki omogoča, da preusmerimo misli v risanje vzorcev. Je tudi izvrstna vaja za koncentracijo.
Ginko za boljše miselne sposobnosti
Miselne oziroma kognitivne sposobnosti (mišljenje, orientacija v prostoru, razumevanje, računanje, učenje, govor, presoja) lahko izmerimo s kratkim preizkusom spoznavnih sposobnosti (Mini Mental State Examination, MMSE), ki je mednarodno priznan in eden od najpogosteje uporabljenih testov za merjenje miselnih sposobnosti v medicini.
Upadanje miselnih sposobnosti se kaže kot motnje spomina in koncentracije. Ko želimo poskrbeti za svojo splošno vitalnost, moramo nujno poskrbeti tudi za svoj spomin, zato je v svojo vsakodnevno rutino dobro vpeljati trening spomina. Prav krepitev kreativnosti v okviru treninga spomina je izjemnega pomena, saj nam kreativnost pomaga pri učenju oziroma ohranjanju višjih možganskih funkcij.
Za izboljšanje spomina in koncentracije si lahko pomagamo tudi z zdravilom naravnega izvora Bilobil. Z rednim jemanjem Bilobila izboljšamo oskrbo možganov s kisikom in tako ohranjamo našo miselno vitalnost.
Vir: siol.net
Besedilo obravnava izdelek brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.