Ginko biloba
  • Bilobil

  • Vaš um v vrhunski formi.

Kaj je spomin?

Kaj je spomin

Spomin običajno razumemo kot zmožnost, da v zavest prikličemo pretekle dogodke, vendar pa je še mnogo več. Strokovnjaki pravijo, da imamo v možganih zabeleženo prav vse, kar smo kdaj doživeli, tudi če se tega v nekem trenutku ne moremo spomniti oz. priklicati v zavest.

Spomin je zapleten sistem, ki temelji na številnih možganskih procesih. Je sposobnost shranjevati in ohranjati informacije ter jih obnoviti, ko jih potrebujemo. Upravičeno lahko trdimo, da je ključni del našega življenja. Če bi ga izgubili, bi se morali vsako stvar učiti znova, od začetka. Da pa bo dolgo ostal učinkovit, moramo zanj skrbeti in ga varovati.

Ali ste vedeli?

  • Spomin se hitro gradi v prvih letih življenja, predvsem v spanju. V zreli dobi potrebujemo več časa, da se naučimo opravil, kot so igranje klavirja, deklamiranje pesmic, igranje tenisa, smučanje.
  • V starosti se spomin počasi razgrajuje, kar je normalen del procesa staranja.
  • Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki povzroči skoraj 50 % vseh primerov demence.
  • Najpogostejši vzrok demence pri mladih je aids.
  • Študije so pokazale, da pride do spremembe v možganih že 5 do 10 let pred pojavom prvih znakov demence. Običajno bolnik oz. njegovi svojci zdravniško pomoč prvič poiščejo po
    12 letih.

Katere vrste spomina poznamo?

Po trajanju in količini informacij, ki jih lahko spomin sprejme, ločimo 3 vrste spomina:

  • Senzorični spomin je neposredni, trenutni spomin, v katerega se zapisujejo čutni dražljaji. Traja nekaj delcev sekunde. V tem času se v njem shranijo prav vsi dražljaji, ki jih zaznajo naša čutila.
  • Kratkoročni spomin traja do 30 sekund. V njem lahko hranimo omejeno količino informacij. Tako si lahko za nekaj sekund zapomnimo številko, ki smo jo prebrali v telefonskem imeniku. Ko pa jo odtipkamo v telefon, jo hitro pozabimo.
  • Dolgoročni spomin trajno hrani veliko količino informacij. Tako se lahko tudi po 20 letih spomnimo svojega maturantskega plesa ali svoje prve službe.

Kako zdravnik oceni vaš spomin?

mag. Martin Rakuša, dr. med., Oddelek za nevrologijo, UKC Maribor
doc. dr. Aleš Kogoj, dr. med., vodja enote za gerontopsihiatrijo, Psihiatrična klinika Ljubljana

Bolniki z motnjami spomina in njihovi svojci se navadno najprej obrnejo na osebnega zdravnika. Bolnik v pogovoru prikaže svoje intelektualne in spominske zmožnosti, svoj besedni zaklad in zmožnost govora. Pri pregledu si zdravnik pomaga z različnimi nevropsihološkimi presejalnimi testi, ki pripomorejo k bolj objektivni oceni motenj spomina in drugih spoznavnih sposobnosti. Najpogosteje uporabljajo kratek preizkus spoznavnih sposobnosti in test risanja ure.

Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti ima 30 vprašanj. Ponekod velja za zlati standard in je nepogrešljiv pri potrditvi suma, da gre za demenco, pri opredelitvi stopnje demence in pri spremljanju spoznavnih sposobnosti bolnikov z demenco.

Pri testu risanja ure bolnik nariše uro s številkami in kazalci, ki kažejo določen čas. Test je preprost, vendar zajema številna miselna in spominska področja. Z njim ocenjujemo, kakšno je bolnikovo slušno razumevanje, ali je sposoben načrtovati, kakšen je njegov vizualni spomin in ali ga lahko prenese v sliko, kako dobro si vizualno predstavlja prostor, kakšne so njegove motorične sposobnosti, kakšne so njegove računske sposobnosti, ali je sposoben abstraktnega mišljenja, ali lahko ohrani pozornost in opravi različne faze nalog (npr. načrtovanje, kontrolo, izvedbo).

Test risanja ure

Testa se dopolnjujeta in sta prirejena za slovenske bolnike. Če bolnik na testu ne doseže mejne vrednosti, ni nujno, da gre za demenco. Slab rezultat pa vsekakor opozarja na motnje spomina in drugih spoznavnih funkcij.

Spomin je torej zapleten sistem, ki temelji na številnih procesih v možganih. Da pa bo dolgo ostal tako učinkovit, kot je danes, morate zanj skrbeti in ga varovati. Da bi izboljšali spomin, si lahko pomagate tudi z Bilobilom, ki vsebuje izvleček zdravilne rastline ginko.